spletna stran, ki sva jo z Vesno Vilčnik pripravljala zadnja dva meseca,  je ugledala luc sveta… link

med mojim obiskom v Sloveniji so me vsi kolegi sparasevali, kaksne so kaj Španke… pa sem ponavadi samo malo pojamral. od mojega obiska v Granadi, pa bom rekel “Španke so super, Katalonke so pa tak tak.”

saj ne recem, da se v Barceloni ne najdejo lustne domacinke. ampak ponavadi so popiercane, potetovirane ali pa z slusalkami od ipoda na usesih berejo knjige na metroju. punce v granadi so bile pa preproste, nasmejane, simpaticne in zgovorne. tocno taksne, kot jih imamo radi.

od izleta v Granado sem se dosti pogovarjal tudi z ostalimi Erazmuski, kaj si mislijo o Kataloncih, pa je vecina rekla, da imajo veckrat obcutek, da tu najbolj ne marajo tujcev – razen ce postanes “njihov”. se pa sicer najdejo seveda kot vedno tudi izjeme ter lahko naletis na nenormalno prijaznega cloveka – ampak so le ti ali v manjsini. je pa splosno znano, da so Katalonci precej drugacni od Špancev – bolj Evropski, delovni in zaprti. Barcelona pa je še v Kataloniji zgodba zase.

prvo dejstvo je, da je Barcelona dosti vecja od Granade.

drugo, da je tu ogromno (prevec) turistov, ki povsem okupirajo center mesta.

tretje, da je precejsen je tudi delez priseljencev. ze ena voznja z metrojem je dovolj, da vidis ljudi vseh ras in verskih pripadnosti ter dobis obcutrek, kot da si v centru sveta. sprva je to zelo zanimivo, ampak ko moras pa ziveti tukaj – sploh ce si tu rojen – zna biti mogoce tudi neprijetno.

sem pa bil danes prijetno presenecen.

danes je bila na gradu kao neka prireditev. pa sem se odlocil, da se te naredim eno od zadnjih tur z biciklom, preden ga prodam. na gradu sem potem stečal Nicka pa njegovega kolega iz Belgije. poleg pa sta bila se en tip in punca.

no za slednjo se je sicer kasneje izkazalo, da je punca od Nicka, ampak to sedaj ni bistvenega pomena.

sem razmisljal, kam v Evropi bi jo dal… zelene oke, svetla polt pa perfektna anglescina. te pa sem jo vprasal, al je Erazmus, pa me je skor malo uzaljena vprasala ce ne izgleda kot da bi lahko bila od tu.

izmazal sem se z njeno anglescino. sem rekel, da govori prevec dobro anglesko, da bi lahko bila od tu.

touche,

res je bila netipicna Katalonka. tudi po obnasanju.

smo pa kasneje poslusali en zelo dober koncert.

sem se spraseval, a cem poje tip.

pa nam je punca malo prevajala refrene pesmi in so bili vsi nacionalisticno razpolozeni. Nick je samo zmajal z glavo.

fotoaparata nisem imel s sabo, zato prilagam en video iz Youtube. malo za obcutek, kaj smo poslusali…

v Barceloni je polno majhnih trgovinic, resttavracij in delavnic. prav vesel sem, da je tako, kajti prav nic mi ni vsec, kar se je zgodilo na primer v Celju, ko je center povsem izumrl.

no, CGP teh trgovinic je pa druga zgodba…

spodnje slike so nastale na relaciji dolgi 3 km… nazaj grede sem videl se eno, ampak se mi ni vec dalo.

prav ironicni so tile erazmus blogi… ko se ti nic ne dogaja, imas cas pisat blog in pises bedarije, ko pa ful dogaja, pa itak ni casa za pisanje.

dosti se je zgodilo od zadnje objave… kar nekaj cetrtkovih erazmus cag smo dali skozi, pa novega Indiano Jonesa, pa Bon Jovija, dosti piv zvecer na plazi, tek El Corte Ingles (11km) , slovo od francoza Thomasa in nepozabna izleta v Tarragono pa seveda GRANADO… pa napovedan imam se zadnji, peti obisk.

ampak preden se sploh zacnem trudit prit na zeleno vejo zmojim blogom, moram opravit se s starimi dolgovi. torej sledi tretji del obiskov.

anja, res mi je zal, da zamujam z obljubljenim blogom, ampak baje je se vseeno bolje pozno kot nikoli.

torej…

za tiste, ki je ne poznate samo kratka obrazlozitev. anja je kolegica iz cojzovega tabora v Ljubljani, ki je trenutno na izmenjavi v Cuidad Realu (CR). v Barcelono je prisla z parimi kolegi, ki pa so sli potem dalje via Eslovenia. kasneje sta iz CR se prisli njene kolegice (dve Litvanki – Viktorija in Erika, Maltežanka in Italijanka dve iz Cipra), pa smo tri dni skupi hengali po Barceloni.

prvi dan so sle ostale Erazmuske na Bus turistic, tako da sva z Anjo, ki si je taglavne znamenitosti pogledla ze prejsnje dni s slovenskimi kolegi, imela dovolj casa za updade vsega, kar ze je zgodilo odkar sva se nazadnje vidla.

najprej seveda kava in cvek, potem sva poiskala njen hostl, ki se mi niti ni zdel posebej blizu, ampak je bil kul. predvsem ker je bil v naravi.

po hosltu je sledilo katalonsko kosilce ob Placa Espanya, nato pa dooolga siesta v parku Miro. ko se nama je znova dalo premikat, sem razkazal se olimpijski stadion ter dvorano Palau Relai, ki sem jo tudi sam prvic videl (ponavadi imajo zaprto).

nato smo sli malo po svoje, zvecer pa smo se dobili pri Fontani Magici, spili vsak eno pivo ter se malo pomenli. ce bi bili sami Slovenci, bi verjetno sli potem se festat do jutra, tako pa se vecini ni dalo ter smo raje naredili plan za naslednji dan, ko sem se puncam pridruzil na izletu na Monteserrat.

kot lahko vidite iz prilozenih slik, se na izletu nad druzbo nisem mogel pritozevati. pa tudi gora sama po sebi je nekaj posebnega. mislim, da so slike tu bolj zgovorne od besed. samostan je bil tudi lep, ampak se vseeno ne najboljs stvar kar se jo da videt v BCN, kot je baje trdila babica od Erike.

po samostanu sta sli Italijanka ter Maltezanka na fuzbal, preostali del odprave pa se je odlocil za vec kot zasluzen pir. da bi pili v stilu, smo potem na obali ob pristaniscu za jadnice poiskali en Irish pub, kjer so se litvankam malo bolj razvezali jeziki. tema pogovora je bila Maltezanka Ciprcanka, tako da sem izvedel do potankosti vse o tem, kaksne “probleme” imata z njo. ampak moram priznati, da sem prav uzival. pogovor me je spominjal na kavice v Trustu, ko dolocene osebe pocele natanko isto. kakor je nekdo obrnil hrbet, je bil obran do kosti. uf… kako na trenutke pogresam nase medijske.

naslednji dan so sle punce na šoping. mene je ze izucilo (glej prejsnji post), tako da sem se raje zmenli da se dobimo na plazi. tam smo se potem malo martinckali, malo menli, spili kar nekaj piv, ter se nasplosno fajn imeli. sem se hotel, da bi nadaljevali popivanjev Crni ovci, ampak eno od Litvank nikak nisem mogel prepricati, da bi stopila v gostilno direkt iz plaze, tako da so plani propadli.

potem je sledilo slovo ter voznja pod vplivom alkohola.

ampak z biciklom.

o tem, kak fajn sva se mela z Gregorjem, ste brali v prejsnjem postu, sedaj pa obljubljeno nadaljevanje o tem kak smo se meli fajn z Dašo in Anito.

najprej naj omenim, da sta imeli sreco, da smo meli s francozoma ravno na dan njunega prihoda pomladansko ciscenje in je stanovanje izgledalo koliko toliko normalno.

casa ni bilo na pretek, zato smo ze prvi vecer dodobra izkorisli. Fontano Magico smo sicer zamudili, se pa nam je uspelo dobiti z Nino, Dasino kolegico, ki je v Barceloni studirala arhitekturo. ker je bilo se zgodaj (za barcelonske razmere – pol enajst), smo sli hengat pred MACBA, kjer se nam je pridruzil se Žiga. malo smo obcudovali skejterje in eno skejterko, potem pa smo sli v najljubsi bar vecine erazmuskov – Ovella negra, kjer smo pili sangrijo ter delali razdejanje na mizi.

naslednji dan smo vsak v druzbi svojega muca sli na tocko, kamor vedno najpraj peljem vsakega obiskovalca (ja brat, tut ti bos mogu it tja, ce te bo zena pustila prit).

mislim, da so slike dovolj zgovorne. sladoled je bil super, mir v parku pa tudi.

popoldne je bil zabavni program v rokah Nine, kar je lahko pomenilo samo šoping. nekako sem se trudil, da sem se vseeno zabaval polek in uzival v gotski arhitekturi, ampak vse ima svojo mejo in na koncu sem se samo se usedel na plocnik, si odprl pivo ter pocakal, da punce opravijo z ogledi. ker sem vztrajal, smo sli se potem na plazo, ampak smo seveda zamudili sonce, tako da nimo bili prevec dolgo.

na poti domov smo se ustavli na paelji ter si koncno ogledli fontano, zvecer pa smo sli malo prej (ob enih) spat, ker so mele punce zjutraj let na jug (vec na nininem blogu).

sam pa sem imel naslednji dan erazmus pohod na La Garoxtto. (blo fajn, noge manj bolele kot po nakupovanju, pa spoznal mnogo bolja ali manj zanimivga folka).

v nedeljo sem sel z Jeremyjem (enem od francoskih cimrov) ter parimi ostalimi erazmuski na fuzbal. dobili smo namrec zasonj karte s strani nase univerze. je bilo kul, ampak ce bi moral dejansko placat karto, bi pa bil razocaran.

potem sem dva dni posvetil diplomi, predvsem prevajanju v anglescino ter pisanja meila spanski mentorci, ki mi seveda se do sedaj ni odgovorila.

potem pa so prisle punce ze nazaj … pozno zvecer, pravzaprav ze ponoci. naslednji dan smo imeli pa Gaudi tour. smo pogledat Sagrado Familio, obe gaidijevi hiši ter park Guel (brez Nine, ki je rekla da pa 6. pa res ne misli it).

je bilo povsot crno turistov. sta si obe punci prisluzili precej pik pri meni, ker sta rekli da jima je dovolj, ce vidita obe bajti ter tisto kapelco samo od veni in nam ni bilo treba 2 uri stati v vrsti za vstop. smo si pa vzeli malo vec casa za park Guel, kjer pa mislim da je bilo vsem fajn.

smo pa potem prihranjeni 2 uri investirali v šoping, kjer sem tokrat podlegel pritiskom ter si se sam kupil eno kul majco ter novo denarnico.

zvecer pa se nam je pridruzila v stanovanju Nina, saj je bila na sporedu fiesta. smo bli kr pridni (naj si vsak razlozi po svoje), potem pa smo sli v Gracio, kjer se je Nina poslovila od svojih spanskih kolegic. nismo bili dolgo, sem bil pa vesel, da sem koncno videl ta predel se ponoci, saj ga je omenil se vsak domacin, ki sem ga vprasal, kam se splaca it zurirat.

naslednje jutro je Anita ze sla. sva jo pospremila z Dašo na postajo, kjer smo se tolko da ne z solzami v oceh poslovili (<=retoricna figura:pretiravanje). potem sva sla z daso kofetkat. ce redno berete blog, potem veste, kako to tukaj pograsam. je pa manjkala druga polovica najljubsih sosolk, kateri pa sva vsaj poslala SMS – wish you were there.

sla sva se k Nini po par stvari, ki sedaj sluzijo namenu v nasem stanovanju (Nina, ful ti hvala – je vse prav prislo).

potem sva si z Dašo nardila kosilo (spagete z omakco, ki sva jo dobila pri Nini), ter sla siestat v bliznji park Miro. se nama je pridruzla se Nina. smo se ful fajn meli. potem sva se z Dašo sla pospremit Nino do avtobusa. sledilo je se drugo slovo za ta dan, potem sva sla z Dašo odkrivar radosti KFC (je na WCju en napisal: “chicken should fly free”, kar v meni sprozilo dolocena vprasnja. predvsem od kdaj za vraga kure letijo. sledilo je se eno pivo na Placi Real od servesa-beer tipa (na las podobnemu tistemu na eni izmed zgornjih slik), potem pa je ze bilo treba spat.

potem pa se tretje slovo in stanovanje je spet bilo nekam prazno.

ampak obiskov se ni bilo konec… na moje veselje, seveda.

P.S. hvala anita za fotke, pa sori daša, ker sem objavil tolko slik, na katerih si ti.

obiski so vsekakor lepsi del erazmusa. nekako imam sreco, da je Barcelona dokaj enostavno dostopna ter zazeljena destinacija, zato so se obiskovalki vrstili eden za drugim. pa tudi sam sem se vmes znasel v vlogi obiskovalca.

o tem, kako smo ga chilali z alesom, perotom in marjetko sem ze pisal. tokrat pa se bom osredotocil na zadnje tri tedne od moje vrnitve iz SLO dalje.

na poti nazaj me je spremljal Grega, ki je imel doma barcelonotozje, ter se je odlocil, da obisce svoje stare prijatelje. sva sla na en bike tour po mestu, da sem mu lahko razkazal predele, ki jih on v svoji stirimesecni avanturi tukaj ni uspel videt. sva prevozila celo mesto.

nasla sva ene ful dobre grafite (evo slikce, dasa). malo sva se nastavljala soncu ob obali ter prevozila Poble Nou (en mal bolj odfukan del mesta, bivsi industrijski predel, ki je sedaj bolj tak art). potem zvecer sva se dobla z eno Gregorjevo kolegico Saro iz Nemcije. sva bila sama kot kaksna Nemca na Krku, saj naju je opeklo sonce. Sari je bila najina primerjava z zazganimi nemskimi turisti celo smesna.

zvecer smo se dobli z ostalimi erazmuski v Belchiki (glej prejsnji post). koncno sem mel priliko spoznat Raula in Branimirja, ki ju je Grega ponavadi navajal, kadar je omenjal zuriranje v Barceloni. pa polno je bilo Belgijcev. zakaj le.

drugi dan sva sla na sejem stripov. sva izvedela zanj bolj po nakljucju prvi dan ko sva se vozila po mestu. stripov je bilo na tone, ampak skor noben v anglescini. je bilo pa vseeno zabavno. itak je veni lilo, tako da bi tezko koristneje prezivela dan.

ker je cetrtek v BCN dan za erazmus feste, sva sla v Milans. tam smo se srecali z folkom iz prejsnjega dne. potem smo se sli dalje v en disko, ampak sva z grogorjem kmalu (ob 4h!) omagala ter sva sla domu. sva mela kr lepo pot do prvega avtobusa. sva se ravno pogovarjala, kak bi prav prisu en bicing bicikl, ko se nama je ravno narial eden. sva potem zbujala smeh/zgrazanje mimoidocih, ko sva se dva pelala na enem biciklu. ampak sva a potem parkirala na svoje mesto.

petek je sledila Terrasa. vreme je bilo se vedno aprilsko, tako da smo vecinoma sedeli na kavi. zvecer pa sva imela pri nas doma slovenski vecer. na koncu so prisli le trije,ampak je bilo vseeno fajn. fajni so bili pa na koncu tudi najini gostje. smo sli se potem v Ovello negro, kjer smo se srecali par ostalih erazmuskov (zanimivo spet Avstrijke, ceprav ne iste kot v prejsnjem postu). malo smo se lutali z Branimirjem po mestu, potem pa je ze tak bilo spet pozno.

v soboto je sou Grega v Porto, sam pa bi moral na izlet v Figeres, ki pa je odpadel. ampak nisem bil prav nic jezen, ker sem res rabil en dan pocitka.

naslednji dan sem tudi sam zavezal culo in se odpravil v Porto. tam so me na letaliscu pricakali Grega ter njegova portugalska kolega Luis (bere se Luiš) ter Ze (krajse za Joze al nekaj takega). smo sli potem domov k puci od Zeja na fuzbal in pico, kjer sem se spoznal se z ostalo druscino. smo se hotli it na pijaco, ampak je bilo ze vse zaprto (Porto me je tudi v drugih pogledih spominjal na Maribor). v hostl sem prispel malo pred polnocjo, ampak prijazna teta, ki me je sprejela, ni bila niti malo jezna. se celo kozarcek portovca sem dobil za dobrodoslico. spil sem ga z enimi zanimivimi avstralci, ki so se lepega dne spomnili, da bi sli zivet v London.

naslednji dan sva dodobra raziskala Porto. trudila sva se nastudirat njihov sistem podzemne, ki je res kompliciran (na tem mestu se raje ne bi spusacal v razlage, tako da mi boste morali verjeti na besedo). pa sla sva do obale, da sva videla Atlantik.

zvecer smo sli na drink v en tak dokaj fensi plac, ampak je bilo kul. vsak je na zacetku dobu stevilko, ki si jo pokazal za vsako ko si narocil pijaco in na koncu je vsak dobil svoj racun.

tretji dan sva sla v Aveiro, eno mestece malo juzneje od Porta. so nama rekli, da je ful lepo, ampak tam pa noben se dejansko ni bil. na koncu niti ni bilo kaj ekstra, zaren ene ulice, ki jo ocitno vedno dajejo v brosure in na razglednice. ampak sva si vseeno naredla, da nama je bilo fajn.

zvecer je imel Luis rojstni dan. smo sli v eno mal bol nobl gostilno, kjer smo  jedli portugalske jedi. je bilo sicer malo drago, ampak je bilo pa fajn. po vecerji smo sli hengat v nek center za studente, kjer je delal eden od kolegov. smo pili viski, ki ga je Luis dobil za darilo (ko v srednji soli, ko smo darilo vedno spili) in se fajn imeli.

zadnji dan smo pa se je kocno naredilo sonce. je bil Porto kljub svojim na zalost kar zunacilnim propadajocim stavbam takoj se dosti lepsi. z Luisom smo sli v kleti. Gregorju se je tako dopadlo, da je hotel it se na eno turo (predvsem degustacijo). potem smo sli z Lusovim minivanom pobrat se ostale ter na letalisce. na poti smo se ful hecali (Grega je na primer sedel v tretji vrsti, ceprav smo bili sprva v avtu le trije).

tak posrecena druscina so bili ti Portugalci (in Grega seveda), da bi najraje sel z njimi direkt na potovanje po Evropi. ampak ponoci sem bil ze v Barceloni, Gregor pa se je zjutraj odpravil proti domu.

ampak ze zvecer sta prisli Daša In Anita …

po nekaj dneh v domacih krajih sem zopet v barceloni in razmisljam o kulturnih razlikah.

pri slovencih sem opazil, da se njihov karakter najblje odraza v prometu.

pa da malo obrazlozim…

- v Barceloni nihce – vsaj tako se zdi – ne pise evropskega porocila, ce mu nekdo malo opraska avto

- v BCN nihce ne misli, da je javni prevoz namenjen samo osebam mlajsim od 18 in starejsim od 60

- v BCN ne parkirajo kjer se jim sprdne (v MB imam najraje carje, ki parkirajo na invalidskem parkplacu pred Pristanom preden grejo na telovadbo, ceprav je 100 m nizje zastonj parkplac)

- v BCN pazijo na kolesarje (najdejo se sicer pacienti – najpogosteje skuteristi)

- v BNC folk ne vozi pijan (vsaj do slej se nisem videl nikogar, vecina koristi nocni javni prevoz)

pretekli konec tedna smo imeli obiske iz Slovenije. prisli so Marjetica, Korez in pa korezov sosolec Peter. kot dobra gostitelja sva jih prisla z Zigo pricakat na letalisce. ze na avtobusus se je zacel razvrat. obiskovalci so nama namrec prinesli Jagermaister, ki ga tu ni za dobit ter ga je bilo seveda treba degustirat. pa smo ga tolko pridno degustirali, da ni videl Barcelone (steklenico smo poimneovali barcelonometer – merilec razdelje do BCN – pol flase, pol poti, cetrt flese cetrt poti in tako dalje).

no, k sreci nas sofer ni vrgel z avtobusa, ceprav smo krsili prav vsa pravila (za kar obstajao tudi slikovni dokazi spodaj…. hehe)

zvecer je Ales poklical svojega eruazmus kolega Albertosa iz Madrida. ta je prisel na isti dan kot nasi kolegi v BCN. smo sli potem se z enim spancem (ki pa je tudi iz Madrida, ampak studira v BCN) malo chilat pred MACBA.

ko smo se nachilali pred MACBA, smo se sli v en ful fajni pub Oveja negra (crna ovca). tam sem pol srecal se erazmusko iz Severnesosede, ki pa je tudi dobila kolegice na obisk. te pa smo se potem tam malo chilali. mel sem se priliko po dolgem cajtu malo vadit mojo sicer dokaj klavrno nemscino na tasimpaticniodkolegic Sonji (ker ni znala anglesko). ampak je slo z vsakim pirom lazje.

ko smo se nachilali, smo sli se dalje pogledat v Milans (en pub za erazmuse), ampak je bilo bolj tak tak in smo sli raje vsak na svojo stran. so nam severnesosede obljuble, da nam sporocijo, kam grejo naslednji dan ven, ampak nam seveda niso. zenske pac… pa se severnesosede po vrhu.

za naslednji dan nam je zavrl organiziral celodnevne sportne aktivnos ti.

smo prehodili celi Montjuic. vmes smo si naredli se en balkanski piknik (kruh, sir pa salame ter pivo). pa malo smo ga chilali na gradu. v glavnem -  fajn nam je blo.

zvecer sva dobragostitelja naredila vecerjo. malo smo se chilali pri nam, potem pa smo sli v en bar, kjer imajo belgijsko pivo, ki ima do 10 posto alkohola. tam so nas cakali spanci, ki so bili ob nasem prhodu ze kar malo dobre volje. sem ze omenil, da ima belgijsko pivo do 10 posto alkohola?

sobotni dan smo picili turiste. sli smo po rambli pa do morja.

na Placa Real sem docakal prvo kavo v gostilni po dveh mesecih.

sli smo se do obale, kjer smo seveda malo chilali, potem pa smo sli jest v Kurz&Gut, kjer je bilo ravno to, kar obljublja ime – Kratko&Sladko

zvecer smo se dobli na Plaza Espanya, kjer smo chilali s kokicami in pivom ter obcutovali Fontano Magico.

sli smo se k nam, kjer sta dobragostitelja nardila pico, potem pa smo si zazeleli se malo magije, zato smo sli v en zelo kul rock klub rock club – Club Magic. malo nas je logistika matrala in tako smo prisli pred vrata sele ob2h zjutraj. ampak je bilo vseeno vredno. z Alesem in Petrom smo vztrajali do konca. vratar nas je uradno vrgel ven ob 7:23, ko je bil veni ze beli dan.

v nedeljo smo spali do popoldanskih ur. zvecer pa smo sli v Imax na film v locljivosti polnega formata, kjer je res fascinantno (priporocam vsakemu medijcu, da gre enkrat pogledat).

ponedeljek pa sledi na vasem najljubsem videoblogu (upam vsaj). mogoce bi kot zanimivost omenil , da jePerota na pomolu naskocil perro.

v torek sta sla ales in peter v Lizbono “to do some stuff” kot “Slovenian delegation”.

nas parcek pici romantiko, js pa se urejam par svari preden grem za nakaj casa zopet na ljubo rodno rudo.

v zadnjem casu sem se malo polenil s svojim blogom. dokoncal sem PHP za Razvoj aplikacij, zadnje tri dni pa sem prezivel ob Abakusu, tako da se mi ni dalo gledat v ekran vec kot je blo nujno potrebno.

pred slabim tednom sem bil na izletu v Valenciji. nekateri ste mogoce ze videli prispevekmojega sotrpina  na videoblogu. tukaj dodajam se nekaj fotografij, za se boljsi vtis.

marija v rožah.

figure iz papirnate mase, ki jih je polno po celem mestu. vsak predel naredi svojo in ker vsak hoce, da bi bila njihova najboljsa gre stvar cez vse meje. zadnji dan pa figure baje zakurijo – le kdo bi jim zameril – kaj tako kicastega se ne pomnim da bi videl.

dirka z otroskimi vozicki. zmagovalec dobi 10kg cokolina.

vse za dober posnetek.

tu bi pa imela dasa dovolj gradiva za diplomsko.

me prav zanima, kaj bi se zgodilo, ce bi nekdo v slovenskem arhitekturnem biroju narisal nacrt za kaj taksnega. verjetno bi dobil delovno knjizico.

I’m lovin it.

Absolut Cuba Libre.

Ja, tu imajo cubalibre v plocevinkah. Pa se dober je. Bo treba zagnjavit uvozniku od Bacardija, da se v SLO to pripelje.

to sem pa ze nekje vidu.

prazne ceste. pune folka. pokanje vsepovsot. ogenj. zvok siren policije in resilcev. ko v vojni.

beseda ognjemet je dobila novo definicijo. 20 min, vedno vec in vec raket. na koncu ze nisi mogu sploh gledat, tako svetlo je bilo. poki pa so se spremenili v en sam dolg in nepredstavljivo glasen trušč.

za konec pa še koncerti po celem mestu. na tem konkretno so igrali ful dobr rock. ob 4h zjutraj, ko je bilo treba it na avtobus, se vedno niso kazali, da mislijo kmalu nehat.

… nato pa voznja domov in sreda, ki sem jo prespal.

Celtic F.C., nogometno mostvo iz Glasgowa (Škotska), je vceraj igralo v Ligi prvakov z Barco. kakih 1000 njihovih navijacev se jih je zbralo na Placa Espanya, kjer so imeli cel dan aktvinosti (beri: pitje piva). tak da zvecer, ko sva se jim z Zavrlom pridruzila pri gledanju tekme (so meli 4 big screene s prenosom iz Škotske v eni izmed sejemskih hal), ze noben vec ni znal ravno hodit. je bilo prav zabavno gledat ljudi od 9 do 99 let, kak cikcakajo po dvorani. nekak tak je izgledlo kot pivo in cvetje ob 3h zjutraj.

pa njihova Skotscina je prav zabavna. tak kot da bi imel vsak na novo pircing v jeziku. zavrla je en spraseval; “du jov nov, wuer kud aj buj some cigarests?”, pa ga je prosu, ce lahk pove po anglesko.

so blo pa ful OK. najprej so naju meli za Spanca, pa so nama razlagali da kak je Skotska mala pa Spanija vlka. te pa sva razlozla, da sva “also from a small country”, pa smo ze bli taboljsi kolegi.

“Slovakia?”

“No, no, … Slovenia.”

“What?”

“Slovenia!”

celtici so zgubli. malo so bli zalostni. nato pa je cela dvorana zapela navijasko himno ter zaploskala svojem mostvu, nato pa so sli mirno na pir.

veni je bla samo ena marica policajev.

predstavljajte si sedaj, koliko maric je potrebno, da ukroti 100 vijol. sedaj pa si predstavljajte 1000 vijol.