setmana je spanska katalonska beseda za pomlad teden. sicer bi imel spodnji plakat dosti vec smisla, ce bi pomenila pomlad, kar sem nekako sklepal glede na vreme tukaj….
to vikend smo jo v Barceloni posteno obcutili, saj je bilo vreme po dolgem casu spet fantasticno. temparature so bile tam okoli 20°C in na soncu je bilo ze prav poletno. prijetno vreme je pa bilo treba seveda tudi cimbolj izkoristiti in zdi se mi, da mi je to zelo dobro uspelo.
v soboto zjutraj sva sla z zavrlom na breakfast run, nekaksno barcelonsko verzijo nesovega teka. ta breakfast run je bil v bistvu promocija za danasnji maraton, zato smo imeli cast teci z ramo ob rami z nekaterimi zares vrhunskimi tekaci. 4,5 km dolga proga je potekala po zadnjih kilometrih olimpijskega maratona, med drugim tudi po olimpijskem stadionu. je res fajn nardit en krog tam. pa se zastonj smo ga videli. 
bilo je tudi dosti ljudi – tudi en Slovenec, ki je prisel v BCN samo zaradi maratona.
popoldne sva bolj kot ne pocivala, zvecer pa sva sla spet v akcijo. da ne bi spet lutala, tak kot prejsnjo soboto, sva po netu pogledala za en rock bar – Magic. na vhodu so naju sicer orubuli za 10€, ampak glede na to da sta bili v tej ceni tudi dve pijaci, je bilo glede na tukajsnje cene spodobno. ko sva prisla not, pa najprej skoraj prazno (ura je bila nekaj cez ena). ob kake dveh se je pricelo polniti on do treh je ze bilo lepo polno. vrteli so ful fajno muziko, med drugim tudi Ramonse. pa folk je bil ful skuliran. do stirih smo se ze stiskali ko sardine in cez nekaj casa sva ze imela pocasi dosti – tek za zajtrk je pustil posledice. je pa bilo ob pol petih se vedno ful folka pred vrati, ki je hotel iti not. ne vem, kak se bom v MB spet navadil na tamkajsnji rezim zuranja. tisti ki poznate Vida – njemu bi bile odpiralne ure tukajsnjih lokalov res pisane na kozo.
ko sem se v nedeljo popoldne zbudil, pa je bilo spet tak lepo veni, da je spet bilo treba it mal naokol.
zavrl mi je pobegnil na cilj od maratona, sam pa sem kasneje poskusal pripraviti bugara, da bi sla nekam naokol. te pa je ded reku, da je najdu eno ful fajno flash igrco, pa da je na 70 posto, pa da bi rad danes dokoncal. jao, eni pa se res morajo zvedet par stvari o zivljenju. no, pa saj jih ima sele 19, tak da se ima cas.
ker se nisem nic zmenil, sem se usedel na bicikl in sem se odpeljal do Mirojevega parka, ki ga se nisem videl, ceprav grem po veckrat na mesec mimo. je bilo ful lepo, ful se je folka martincalo, pa tam je en meditiral, drugje so se spilali otroci, stare zenske so opravljale… pac tak ko more bit v parku. potem sem se odlocil, da koncno poiscem eno papigo, ki jih nenehno slisim pa nikoli ne vidim, ker se skrivajo v vrhovih palm. pa sem nadju eno, ki je bila pripravljana pozirati. sva imela pravi session, dokler se le ni navelicla in odletela. malo sem se pofotkal park, potem pa domov na kosilo.
po kosilu in siesti sva se odlocila z zavrlom, da nekam grema. gaudijev park sva se odlocila pustiti za en dan ko bo vec casa, pa sva sla v enega blizu. sva prisla ful visoko – pod nama se je razprostiralo celo mesto pa hrib Montjuic je bil pravi pritlikavec. malo sma chilala po parku, medtem se je ze stemnilo in je bilo treba spokat.
vikend je bil prav kul, jutri pa bo spet delovno. treba bo poiskat nek tecaj spascine, rad bi cimpraj dokoncal vaje za RAIN pa nekaj bom mogu nardit z mentorco. ki je se vedno nisem videl. pocasi imam ze dovolj – pisal sem ji ze ene 5 mailov, pa se vedno nic. sem se odlocil, da ce se mi do srede ne javi, grem kr na njena predavanja, pa jo pocukam za rokav. bomo vidli, kaksna bo reakcija….
