lingvisticne tezave

lingvisticne tezave so nekako standardni del Erazmusa. premagovanje le teh pa je vcasih travmaticno, drugic pa prav zabavno.

zacelo se je ze takoj po najinem prihodu, ko sva prisla pred stavbo nasega stanovanja. en starejsi gospod, ki je ravno sprehajal psa, naju je neke spraseval najprej po katalonsko in ko je videl da nama ni nic jasno, se po spansko. zahvaljujoc 30 urnemu tecaju na osmici sem potem ugotovil, da bi v bistvu rad samo pomagal… in smo se ze ucili govorice z rokami. ded je imel ocitno prevec casa, pa se je ful hotu neke menit, nama pa je blo glupo, ko nisva znala nic povedat. BTW, na splosno opazam, da si tukaj nenormalno veliko ljudi lasti psa. glede na to, da prav tako opazam precejsnji odstotek azijcev, se pocasi ze sprasujem, ce ni to dejstvo povezano s kulinariko.

bilo je tudi nekaj slabih izkusenj z (ne)poznavanjem katalonscine. na splosno je tak da ko se pizdijo nate, potem se tudi katalonsko da razumet. bi pa mogoce bolj izpostavil tiste zabavne izkusnje.

ena od teh je bila nakup bicikla. BCN ima sicer dobro porihtan javni prevoz, vendar pa se nama je zdelo (predvsem Zavrlu), da bi bilo fino, ce bi se posluzevala kaksne bolj zdrave oblike prevoza. zavl je poiskal ugoden nov bicikl in mi naredil prevec lustov, da ga ne bi posnemal. sam nakup pa je bil malo vecja umetnost. prodajalec je bil sicer ful faca, ampak je znal “un poco ingles”- standard za te kraje. nekak sva se vseeno sporazumela, ampak se je zapletlo ko sem ga vprasal nekaj glede servisa. te pa poklice oni svojega kolega, ko bi naj znal malo vec anglesko. pa me tudi ta ni razumel. pa poklice se drugega. pa ta poklice se tretjega. na koncu so vsi stirje zduzili moci, da so nekak nagruntali, kaj bi rad. je pa bilo veliko smeha vmes.

druga izmed bolj smesnih dogodivscin s sporazumevanjem je bila na ze omenjenem orientation weeku ki so ga organizirali na nasi UPC. smo igrali fuzbal, te pa smo se potem menli z enim Thomasom. malo mi je bilo cudno, kako to da se zavrl pogovarja z njim po anglesko in ne po nemsko, glede na to da je fantu anglescina povzrocala precejsnje probleme… zavrl ga je ze menda gledal, ce je malo moten. ker deloval je res tak. pa ga se za zihr vprasam s kot je, pa rece po spansko, da je z nemcije, pa mu recem: “Aber dann können wir auch Deutsch reden.” te pa je bil mali tak srecen, da ze dolgo nisem tak srecnega cloveka vidu.

sicer pa vsaj ljudje na fakulteti znajo kolikor toliko anglesko. eni vec, drugi nic. sicer glede na to, da nimava predavanj, sva nekako pricakavala, da se boma lahko znasla tudi z anglescino. ampak se je zataknilo drugje. tukaj sva ze skoraj tri tedne, pa se vedno cakama, da se vidima z najinima mentorjema. ce je slo na zacetku vse gladnko, se je nekje ocitno pac moralo zatakniti. saj naceloma bi lahko pisal diplomo tudi brez spanskaga mentorja. ampak je finta v tem, da morava domov prinest kao 20 ECTS, da dobiva se preostanek stipendije. kaj pa boma mogla za te pike narediti, pa seveda se ne vema.
ampak je faks dosti bolj porihtan kot v SLO. jedro dogajanja so kampusih, kjer imas vse od frizerja do zavarovalnice. ponavadi je tudi kaksna kantina, kjer se da jesti za cca 5€. to je sicer glede na cene bonov v SLO dosti, glede na cene v restavracijah pa OK. v knjiznici je vecina literature seveda spanske. kljub temu sva na UAB (pol ure ven iz BCN) nasla kniznico za komunikologijo, kjer se da dobiti tudi nekaj zelo dobrih knjig o dizajnu, se vec pa o video produkciji, v anglescini. imajo pa seveda se sve i svasta o PR, marketingu, radiu, TV, … se vam splaca it pogledat, ce delate diplomo iz tega pordrocja. nama sicer niso hotli posodit knjig, ker sva iz UPC, sva se pa zato naucili vescin fotokopiranja na samopostreznem fotokopircu. tako da ce ne najdema sluzbe z znanem iz medijskih, imava se eno znaje vec.

nujno bi se bilo treba naucuiti se vec spanscine. ampak hocejo imeti na Meritu, ki deluje v UPC, za 40-urni tecaj 280€. zdi se mi dosti, tako za sedaj iscem ugodnejso varanto. lesnjak mi je dal naslov on ene sole v Terrassi, ki ima tecaj za 30€, tako da bom sel verjetno naslednji teden pogledat se tja.

glede komunikacije je se zanimiv najin sostanovalec Aleksander iz Bulgarije. z njim se res ni problem sporazumevat, ker zna dobro anglesko. ce pa kdo kaj pozabi kak se rece, pa si pomagamo kr z bolgarscino oz. slovenscino. tak da ce se ze ne bom naucil ful spanscine, bom pa vsaj neke malega bulgarsko znal, ko se vrnem.

je pa faca, ta bugar. sicer ko pride pogovor na cigane ali pa kaksno raso, ima podobno stalisca kot SNS, je pa sicer zelo OK.

da zakljucim… menim, da mi je ucenje vescine komuniciranja z ljudnmi drugih narodnosti pomemben del mednarodne izmenjave. moje prioriteta je trenutno sicer se ta zadnji izpit in diplomo, tako da ne bom ravno jezen tudi ce sploh ne grem na tecaj spanscine, je pa to da se znas znajti ponavadi pomembnejse od znanja jezikov.

Hola amigos!

1. dan

po napornem tednu, ko misli ze niso vec dohajale dogodkov, sem se koncno znasel na postaji Arc de Triumf. v ozadju igra Barcelona od Queenov… seveda ne morem kaj, da se ne vprasam, ali je to nakljucje, ali pa res cele dneve lajnajo ta komad.

potem se je se seveda bilo potrebno peljati nekam dol iz karte, ker sva se z Zavrlom namesto na M usedla na Renfe… ampak OK, potem sva le nasla najin bodoci domek. hkrati sva med cakanjem na lastnika stanovanja prvic spoznala, kako dolgo treja Spanskih 5 min.

soba je sicer mala, ampak urejena. edini problem je, da nima pravega okna. ampak baje naj bi se to drug tedn uredilo. za cimre imava dve prijazni blond skandinavki. mislim da z norveške… edino slabo je, da drug tedn odideta. bova pa mi2 dobila njuno okno.

potem pa je tu se bulgar, ki se vsak vecer ful naglas meni po skypu, takrat ko pa se ne meni po skypu, pa nabija neko elekroniko… je pa sicer OK.

….

ze prvi vecer sva se odlocla, da se greva malo razgledat.

nekako se nama je zdelo, da vsako potovanje potrebuje nek cilj in tako sva se odpravila do nekdanje olimpijske plamenice. na poti sva potem zavila v neke cudne pografitane potke- tak en meter sirine pa 2 metra ograje na vsaki strani. no, potem ko sva nekje spodaj videla en folk, kak se preganja pa dere “Ajudar”, sva se nekak odlocla, da bi bilo bolj pametno, da se spravima na kako osvetljeno ulico.

do plamenice pa nisva prisla.

2.dan

jutranji shopping.

v blizini imava en mega super duper spon d best nakupovalni center. sicer nisem ravno ljubitelj nakupovalnih centrov, ampak vseeno nisem ravno jezen, da imam eno orng trgovino v blizini.

cene so v bistvu kr QL. pac odvisno, kaj kupis. nekatere bolj sredozemske stvari so na primer smesno poceni. olivno olje na primer tu prodajajo kr v 5L plastenkah. pa paradiznik in pomarance lahk kupis najbolj poceni, pa je se vedno enkrat boljs kot pri nam. vsaj glede na to, da je februar.

popoldne sva se sla malo turista. pac sprehod po rambli do morja, tam pa martinckanje na pomolu. ze odkar sem prisel sem, imam obcutek kot da sem na pocitnicah in si sploh ne morem predstavljat, kako mi bo uspelo naredit kaj produktivnega. pa nekak se nisem dojel, da ob koncu tedna ne rabim spakirat za domu…

spotoma sva si se pogledala eno razstavo od neki regati iz barcelone in okoli antarktike ter nazaj do barcelone. ful zanimivo za nekoga, ki studira medijske, ker so res super predstavli stvar najsirsemu obcinstvu. vas recimo zanima, kako izgledajo nogavice, ce jih 26 dni ne das iz noge? no, mi2 veva.

3. dan

danes sva sla na faks.

zjutraj se nama nekak ni dalo spokat in sva prisla v Terrasso, kjer imava fakulteto sele nekaj po 12h… ko prideva na postajo, sem ze iskal karto Terrasse, ki nama jo je prijazno posodu Grega, ko je Zavrl na tleh opazu stopinje z logotipom fakultete. te so naju potem pripeljale do faksa in vse kar sva morala narediti je bilo, da sva nasla pravi objekt. tam pa je bila prva stvar, ki sva jo zagledala pisarna od erazmus koordinatorke (pac ono ko je bla Elisa na FERIju – popravi me, Lili). v pisarni vse brez presenecenj. pac dobla sva en kup kart pa tega ter naslov od pisarne v BCN, kamor greva jutri.

morala sva se poiskati koordinatorja na fakulteti (popravi me, Grega) Charlesa Mitjo. glede na to, da je on nekaksna Welcerjeva na CITM, sva mislila, da bo to malo tezji zalogaj.

ko sva prisla na faks ni bilo zive duse razen ene cistilke. prav ta naju je minuto kasneje pripeljala do charlesa. on pa ful OK. proti pricakovanjem so imeli ze vse lepo pripravljeno, tak da sva samo se razlozila svoje zelje glede diplome in smo lahko sli v referat uredit papirje. naslednji teden lahko baje pricakujeva maile od mentorjev, pa se enkrat se morava zglasit v referat.

ker sva tako uspesno opravila na faksu, sva zavila cez cesto k kitajcu. 6€ za meni z vkljucenim pivom se nama ni zdelo dosti. najedu sem se pa tak, da sem se komaj premaknil s stola.

po kosilu sva terrasso zapustila. prvega vtisa terrassa ravno ni pustila ne vem kakega. vse je nekam nametano.

iz terrasse sva sla direkt v center BCN na pisarno od bicing.com. to je en javni servis s skolesi, ki jih prevzames na eni tocki in potem vrnes na drugi. to seveda stane, ampak so cene sprejemljive.

v pisarni pa je cakalo ene 50 ljudi. in res. ko sva hotla vzet stevilko, sva ugotovila, da je se cca 80 stevilk pred nama. k sreci nama je potem en spanec v roko stisnil stevilko za njim (ocitno je vzel dve, da bi se lahk priliznu kaki chici). no, gospa na okencu nama je potem prijazno razlozil, da je to opcija samo za osebe s stalnim prebivaliscem v BCN. nato pa nama je se bolj prijazno v roke potisnila list, na katerem je pisalo, kje si lahko taki turisti, kot sma mi2, izposodijo bicikle za 5€/uro.

z malo daljsimi nosovi sva se potem malo setala po mestu, potem pa domov. zavrl je se sel potem gledat v nakupvalni center, kaksne so cene novih biciklov.

nazaj je prisel nasmejan ko hamburger. cena novega kolesa je namrec 80€. ju3 se greva do enega dilerja, ki sem ga najdu na netu, ampak mislim, da bo padla kar ta varianta.

sedaj pa pisem blog in pijem pivo Estrella, zavrl pa v dnevni sobi skajpa z marjetko.

jutri pa je nov dan.